ISTORIJA RROMANE ČHIBJAKO

Maškar godola atributuja importantno rola so e nacionalne alavesko sar vi alav korkorre čhibjako saveja sajekh them del svato. Biuladimašći orrta sajekh themesko si te pešći čhib alavarel pešće alaveja bi godova si ćerelpe palo ilološko fenomeno savo si uladimasko trujal čhibjaći varijanta.

 

E Rromen ande pešći čhib si ketano lingvistikano fundo pešće čhibjako, kamimava trujal istorikani, kulturno, nacionalno thaj politikano čačipe pale orrta pešće themesko pe lenđi čhib. Sar vi ke aver čhibja trubul te uladon čhibjaće strukture savenca e Rroma sar minoriteto ćeren.

 

E Rromani čhib Rromanes e Romani čhib, e Romani ćhib jal e Romani čhib, avel andar e indij ako krjangoe čhibjengo ande savo trujal lengo nomadikano trajo dija baro đindo alava andar e aver čhibjaз thaj majbaro arrlipe sas ando alavari.

 

Ando dićhipe katar e gramatikani struktura, e rromani čhib si konzervativnoз a ando efekto si gata biastarrdo thaj pašuno maškarindijako ašesutne glagološće vrjamako thaj ando svato sile suglasnikano agor.

 

E Rroma pes po pešći čhib akharen Rroma, a ver thema akharenle “Cigani”. Alav “Cigani” lungo sas phanglo palo našavimasko pharipe kale themeskoз saveja lija pešći konotacija.

 

O.V.