E romnjengo jekhethanipe – Erati, avdive, tajsa

Numa, i historija katar romano politikano muvmento sakana tradicionalnikane sasa vakjardi katar muršani perspektiva, naj rariteti te ačhaven pe o resariba thaj e džuvljaki rolja. Ki goja mareba baš emancipacija, o Romanja dikhena sa te phutaren pučiba pohandle e tradicionalnikane molencar thaj o hali ki plesutni kedin.

 

Prekal i historija, turli politikane režimora kerena sa bukji pali tema katar objektivizacija thaj dehumanizacija e Romanjengere badanenge. Goleske anda o seksizmi, rasizmi thaj klasaki diskriminacija thaj avera pohari sikavde, numa thaj phandle faktora.Trujal so ko nakhlo vakti, ko vakti thaj palo Dujto sumnaleski mareba, hari katar Romanja sasa len šajdipe te oven sikavde ko umala kaj so dominirisaren o murša si egzamplora kaj so čhuven pe jakhdikhle simantre katar džuvljano aktivizmi thaj kedipa save so ule majsikavde thaj majputarde palo komunizmosko peribe.Baš zaruriba kale tekstoske ka kerav takati, majangle, numa na thaj ekskludirime (lendoj anglo dikhibe o politikano-historikano hali), te liparav nekobor alava thaj inicijative katar Maškarpurabali Evropa.

 

E Romengo thanarkeribe ko Kroacijake thana si notikerdo anglal pobut katar šov zamana thaj ko gova vakti o raštre thaj o lokalniokane radžija dikhena sa turli čhinavibasa te regulirisaren lengo hali ko sasuitnipe. O učipe katar gova procesi nuišankerdo ki politikani thaj sistematikani asimilacija, nišankerdo si ko vakti katar Dujto sumnaleski mareba ti teritorija katar Biathinali Kroacijaki Raštra.

 

I anglal marebaki Romani kedin ani Kroacija, vakjertuke sasa egzekutirime katar o genocid kerdo e ustaškone politikasa thaj o demografikane nattidže katar goja mareba i romani kedin džipherda la palo šovardeš berš. E Romengo leibe than ko antifašistikano (partizanengo) muvmeto ani Kroacija si jek kataro but kišle pučarkerde umala baš o Roma ni Dujto sumnaleski mareb.

 

Ko 1957.berš ani Ungarija fundirime si i Kulturnikani federacija e ungarijake Romenge (Magyar mCigányok Művelődési Szövetsége) kasko so fundiribe inicirisarda i Maria Laszo savi so harno vakti kerda bukji sar šerutni sekretarka thaj golesa kerda inspiracija ko but Romanja baš lengi mareba. Trujal arakhibe i kulturnikani mol, laki resarin sasa te vazdel o pučibe baš keribe bukjarne thana, edukacijako bajroipe thaj te kerel pe pošukar o dživdipaskere šartija. Trujal gova sasa la bari rolja ko deibe dumo e romane kovačenge phirnipaske save so sasa fundirime ko sarandata berša ko nakhlo zamani. Sa gola resarina sasa te kerel pe o statusi katar etnikano minoriteti-diso baš so o politikane rađžija sikavena sa baro mujalipe.