Vakti: 2 min.

Maja Jovanović – ambasadorka romane kulturake thaj liljaripe

Vakti: 2 min.

O romano liljaripe thaj i romani kultura ki Maja Jovanovič, gajakina thaj profesorka katar i Vojvodina, pendžarena pumare ambasadorka.

Maja Jovanović

Foto: SRRH "KALI SARA"

Pere angažmanesa thaj leibasa than ko pobut artistikane festivalaija thaj literaturnikane mečija kerela liparipe e romane hramarenge thaj gajakonge, tribine thaj liljarutne vorkšopora, pobut katar dešberša e drabarutnen thaj o strukakoro publiciteti e barvale kulturasa thaj čhibasa so si la lakere džijane. Manglem te promovirisarav mere dajako hramome lafi thaj ko jek te čiva I sama ko butipaske kedina baš džuvljano hramovipe, vakjarel i gajakina baš peri motivacija thaj džipherel: ko gova čhani dikhava sa te crdav o stereotipe thaj o predrasude so si ko butipasko džijani , numa ko jek thaj te dav motivi e avere Romanjenge te keren bukji ki thaj pal peste te muken nišanora ko turli arteske umala.
 
Sar so sig ova ko Maškardžijanesko artesko meči “Amico Rom” ko Lanciano ani Italija, Maškardžijanesko literaturakoro meči “Bronislava Vajs” ano Bukurešt, Sumnakai diploma baš baro džipheribe ki romane džijaneski kulturaki umal,Muzej e romane kulturake ano Beograd thaj angigaripe “Avgo virtualnikane Olimpijadake 2020’2021 kolaja so si astarde teme phandle e čhelalipasa mujal o romnja, e Romengo sumnalesko dive, čhavorikane khelina thaj avera.
 
Sar misafirka ki Liljarutni irat e Alijasa Krasniči, savi so sasa kerdi jekhajekhe sebepesa ki organizacija thaj ko than katar RKRK”KALI SARA” ikjardi ano Zagreb, sasa la šajdipe anglal i drabarutni publika te prezentirisarel pi poezija -khamipaski poezija thaj čhavorikani poezija. Sakana si čalipe te ovel pe maškar phureder kolege liljarutne save so beršencar kerena sa bukji thaj pal peste mukle bare bukja, a jek katar bare romane liljarutne si o Alija Krasniči, vakjarel i Maja Jovanovič džipherindoj kaj ko leske gilja korkori pes pendžarela thaj gova kaj lake stihora si sar e Alijaske stihora, numa thaj sar o stihora lake kolegaske Nedžmedin Neziri, kova so jeka jek lija than ki liljarutni irat sar misafiri katar jeka jek kovi so kerdilo katar kolektivnikano deibegogji ko romane džijanesko buteberšengo phiribe , ki dajaki phuv Indija, ko kerdo nanijamalipe paldibe thaj sasuitnikani izolacija.
 
Arkasa kataro kolektivi i Jovanovič kerel vorkšopija thaj avdive dikhena pe o evidentora. Dikhlem kaj te kamjabisardem barem jekhe čhajake te del pe edukacija, voj naj te ovel ko drom, naj te ovel zaruri te mangel devlenge, naj te ovel zaruri te prandisarel pe ckni thaj te oven la čhave. Ko dživdipe ka oven la rom thaj čhave, nuuma te ovel gova kana ka ovel voj hazri, kana pe edukacijasa thaj bukjasa ka ovel ekonomikane biathinali. E tikne beršenge prandina si baro riziko baši čhaengo sastipe, a e romengo sastipe naj ki nesavi lači digra, vakjerela amenge kaj keribe saste navike sar jek kataro teme ko vorkšopija thaj o aktivitetija save so kerena pe, sar so si sporteskere aktivitetija, folklornikani sekcija inkludirindoj thaj e dramaki -recitatornikani sekcija thaj o leibe than ko turli recitatorenge smotre thaj turli priredbe.

Bičhal kava nevimata