Vakti: 1 min.
Roma thaj Romanja, marutne thaj marutnja
Vakti: 1 min.
O gndipe baš Romengi rezistencija prekal historija: paramisa baš takati thaj kuraži, si lil savo so anen jekhutne paramisa save so sikaven i historija katar Romengi perspektiva.
Foto: Eriac.org
Deibe dži džanibe ko Romengo proaktiviteto, o lil sikavel turli oblikora katar rezistencija thaj strategie save so kerena sa o Roma sar te ačol pe džuvdo. Prekal pobut katar saranda paramisa baš o Roma thaj Romanja katar sahni Evropa, tazdivija sam kolektivnikane thaj individualnikane rezistencijake, kuraži thaj mujalipe, kamipe thaj humanipe maškar o mareba thaj paldipa.
O Čevo si bijando ko gav Kapetanovo Selo(Bjelevina), ani komuna Suhopolje 1916.berš. Panda sar čhavoro kerela sa bukji sar nadničari ko Andrija Medvečki. Palo askerluko, lija te kerel bukji ko mlini katrar Teodor Fuks, kaj so kerda bukji 28 berša.
Trujal šel džene katar i familija Stevanovič, ko sahnipe 17 familie, sasa ingjarde ko logori ko nilaesko šuru 1941.berš kaj so si mudarde, Aso vakeriba katar avera tazdivija katar gola čipote , o ustaška deportacie e Romenge katar Kapetanovo Selo kerdili ko septembro 1942.berš. Katar persekucija e Čevo crdije le lesko bukjako dejutno Teodor Fuks thaj o šefora Hainrih thaj Medvečki.
Šaj majšukar si kava teksti te agorkera le citatesa katar Marina Mandačea avukatka thaj jek katar pionira ko romano muvmento ani Rimunija, prezidentka ko kedipe Romani CRISS. Ko lafikeripe Romani rezistencija: Astaribe amari paramis i Mandačea phenel:.
O Roma ni predijepe. Arakhadam amen nahumanikane vjavaharencar, numa dživdisara sar manuša elastikane barvalipasa thaj identitetesa . Amaro hoši katar baripe thaj preperibe naj kerdo ko ‘heroikane faktora’ sar mareba thaj čoribe, save so si temeli bute nacienge. Amare purane manuša ni kerde amaro identiteti upral averengo zijani.
