Rjat maškar e dujto thaj trito avgusto 1944 mudardine si paše trin milje Roma

Foto: Kancelarija za inkluziju Roma

Von si kola maškar miliono thaj paš Roma saje ando genocido hasardine piro trajo katar e fašističko, nacističko Njamcicko ideologija. Len mudardine e Njamce thaj lenđe amala, fašistuja. Te na bistrelpe kava civilizacijsko tunjariko Evropaći komisija dujto avgusto nakhavel đes te na bistras pe Romane hasarimata, romano holokausto.

Ađes eftavardeš thaj duj brš sar agorisajlo o dujto themesko maripe trubus savora te pučame so sićilam katar hape, tradipe thaj mudaripe. Sićilam variso katar o jekhto thaj dujto themesko maripe. Pe bibah but manuša či ašunde či džanen kaj e Roma sas po angluno than katar e nacističko ideologija te kosljon, te na trajil ni jekh Rom pe kaja phuv.

Gadava ladžavo pašljol pe institucije saje e ternen či sikavben ande sićimašće patrina, kozom si thaj čefal hasaripe e Romenđe aj vi saste themešpće anda o Njamcicko trito rajho thaj lešći ideologija. Pe bibah vi ađes majbar etnikani distanca rasizmo thaj čutini si po romano kolektiviteto. Evropaći komisija del gođi pe patrin, rezolucija katar e Evropako parlamento katar o 15 Grastonaj 2015 brš kana činadili kaja majjvuči Evropaći institucija te o dujto Avgusto avel đes kana dame gođi pe romano holokausto.

Kaja Evropaćoi komisija, del gođi kaj se phuvja trubun te so majbut ćeren bući pe integracija katar kava majagorutno, marginalizovano kolektiviteto ande Evropa godova si Evropa undžili e Romenđe , vaćarelpe ande patrin katar e Evropaći komisija.