Vakti: 1 min.

Phutardi romani sekcija community ki libroteka „ROJCBook“

Vakti: 1 min.

Ko maškar katar februari putardi si i romani sekcija community ki libroteka „ROJCBook“ ko kedinako centro Rojc ani Pula kaske so i centralnikani Romengi biblioteka ani Republika Kroacija donirisarda trujal trišel thaj pinda lila ikalde katar Romengi Kedin ani Republika Kroacija „KALI SARA“ thaj avera lila.

Biblioteka

Foto: Savez udruga Rojc

Sar so phenda amenge ko lafikeripe o Jan Franjul k.atar kedinengo Sjuzi Rojc i ideja te kerel pe i romani sekcija ki libroteka avili katar volontera Igor Zenzerovič thaj Velija Husein, prezidenti ki Romengi organizacija katar Istra Pula. Palo lenge lafikeriba šurarkerda i komunikacija e e Romane kedinasa „KALI SARA“,savo so donirisarda lila ki romani čhib, numa thaj lila baš oi Roma thaj romani kultura ko avera čhiba. Ko gasavo čhani e Romengi organizacija katar Istra Pula donirisarda šel lila , a e RKRK “KALI SARA“ pobut katar tišel lila.
 
E lavzakoncar, rulbukola (pripučnik), strijkake časopšisora thaj lila ki romani čhib, ko pervazora katar donacija “ROJCbook” kerdilo majbarvalo bute lilencar katar romane hramara, dromenge hramovoba, monografija e romano arti thaj kiltura thaj romani kultura ko averenge čhiba. Ko police katar community liljarutni “ROJCbook”, arakhen pe lila thaj strukake časopisora thaj rulbukora ko avera čhiba sar anhlikani, germanijaki thaj italijaki čhib.
 
O korneri katar romani libroteka ani Pula, ko Rojci ka kerel takati te ovel sinergijako than thaj informaciengi haing, materijali katar so ka šaj te dikhen pe e i historija thaj te dikhel pe e Romane džianesko bajroipe, lesko dromaripe, sas so crdija thaj sa so resarda ko nakhle zamanora.
 
I liljarutni ka ovel interdisciplinarnikano than kaj so tramoisaren pe informacie thaj džanlipe, kulturako thaj čipitengo centri. Kale librotekako phutaribe i Istra, Pula thaj Rojc sikade multikulturaliteti ko kava mašjkar so me sakana ašarav le (hvalim). I libroteka ka ovel than kaj so aka arakhel pe o romano identiteto, čhib, i kultura numa thaj simboli baš tolerancija thaj barabarutnipe, zarurimo te kerel pe jek majšukar sasuitnipe savo so inkludisarel savoren amen, phenda o Veli Huseini ko phutaribe e romane sekcijake.

Bičhal kava nevimata