AMEN SAM KATE – 2. Romano bijenale pučarkerel hustorija tha

Čhuta e organizatoren te organizirisaren le berš majgječi katar so sasa planirimo so simbolikane učarda pe e 50. beršipasa katar ikjaripe o Avgo Romengo kongresi ano London. Katar Roma Trial platforma, kaski so resarin si e anti-rasizmoske problemora te ikalel len ki scena, ko ekrani thaj ko eteri, sar festivali, edukacijake thaj politikake programora sar thaj kreativnikane teatreske thaj filmeske projektoncar, kerdem lafi e Lunasa De-Rosa, artistka romane darhencar, dende bukjasa baš produkcija, komunikacija thaj organizacija e 2. Romane bienaleske.

 

Sasa projekto katar Roma Trajal e.V. ko barabarbutikeripe e teatrosa Maksim Gorki thaj o Studio Я, unia baš solidariteti e Sintencar thaj e Romencar ani Evropa. Inicijatori sasa Damian Le Bas, jek katar majdžanle artistota ko nalhlo thaj ko avdisutno vakti. Sasa but tragikano so mulo nekobor masekora anglal te šurarkerel o 1. Romengo bienale. O timi katar kusosa cknilo katar trin ko duj džene Delaine Le Bas thaj Hamze Bitici. E Romengo Avgo bienale šaj sa te kerel pe salde sebepi lengo zoralipe so lie le katar Damian Le bas thaj o solidariteti katar sahno timi, savo so horeste inspiritisarda le thaj dija bari zor te kerel pe diso leske ko alav.

 

Lendoj anglo dikhipe o but krize ko sumnal, i kultura si majzaruri katar sakana. Amenge si gova salde jek šajdipe baš amaro korkori – zoralipe thaj solidariteti sa okolencar so najsa len siguriteti thaj gola so sasa ekskludirime katar leibe than ko bare thaj džanle resursora ja najsa len šajdipe te oven kate sebepi deportacija.

 

E Romengo dživdipe zamanencar si phandlo našipasa thaj neve thanarkeripasa. Numa, ko avdisutno politikano diskursi e Romenge činavel pe o stusi našle manuša, majbut sikaven pe sar „ekonomikane našle manuša“ thaj došakeren len sar iradako zijankeripe e socijalnikane arkake. Gola save so ani Germanija aven salde te nakhaven o jevend, korkori čhuven pe ki jek traumatikani deportacija, naj esapikerde hohavne manuša, numa manuša save so sebepi rasistikani diskriminacija naj len šansa te ovel len jek lačo dživdipe ki lengi kherutni phuv.

 

O arti del jek barvalo intelektualnikani crdipaski nukta, šaj te kerel iranipe ko akanutne tasvira thaj te kerel neve utopie. O arti si bi simantrengo, o arti si gova so šaj te kerel dekolonizacija amare gogjake. Gova si katar baro džanlipe baš amare čhavengo avutnipe: zaruri si te tromarkeren pe katar parno dikhipe, opresijako sistemi thaj te šurarkeren te hošisaren pe sar kotor katar purani thaj barvali romani kultura.