Avile o jabandžie te ulaven amenge hakaja, a gasave pumende na mangen

Sebepi mareba ano Kosovo ko enjavardešta berša katar nakhlo šelberšipe, zaruri sasa te džal katar po bijando than thaj te činavel pi edukacija ki Uči ekonomikani sikljovni strukake studie ano Peč. Gelo ano Pariz ki Francija kaj so thaj avdive dživdisarel thaj odoringate kontinuirisarda pi edukacija ko Raštrako instituto baš purabale čhibja thaj kultura (INALCO) kaj so diplomirisarda romani čhib thaj civilizacija. Pi vigjanali pučarkeribaski bukji ki čhibjaki umal thaj civilzacija kontinuirisarda ani Indija.

 

Sa pere interesencar savencar so astarda pe ko dživdipe thaj ki bukji, del sa pestar te kerel historikano pučarkeribe phanlo e Romencar katar Kosovo thaj lengi zoresa kerdi migracija sebepi i mareba ko adala thana. Oven saste so mangen te šunen amarai jazija, amari historikani paramis, si o lafija kolencar so o Neziri šurarkerda o lafikeribe thaj phenda.

 

Ko pere diveske lila (dnevnik)kontinuirisarda te hramosarel thaj te dokumentarisarel sa so kerdol pe e Romenge ano Kosovo. Ko juni 1998 me bibako phral thaj lesko čhavo sasa kidnapirime, a ko dekembro o jeka jek berš, ko kurko kaj so biknena sa o Roma, eksplodirisarda bomba kaj so sasa nekobor ratvakerde , a jek čhaj muli. Ko gova masek sasa mudarde panda nesave familie. Ko berš so alo 1999. kerdile bombardiriba, a džikaj kerena sa pe ,me prekal i Subotica kamjabisardem te resav ki Srbija thaj te resav ani Kosovaki Mitrovica te šaj te lav me familija, komšien thaj me amalen.

 

O jeka jek berš ko avgusto, kana irisajlem palo bombardiribe nesave khera ani mahala sa panda phabona sa. Sasa but bilačo, vakjarda o Neziri po deibe gogji ki tragedija savi so but hor astarda le. Phenel kaj katar pe gnde našti te crdel o but bilače tasvira katar o khera save o majangle sasa čorde, a pal gova perade cigla pali cigla, a ko agor eksplozijasa savi so čuta o NATO kerdile e phuvasa jekh.

 

Katar hor mazunipe thaj bari dukh kerdili leski avgo iranipaski gili, soske katar maškaruni sikljovni kana lija sa te hramosarel sa dži kana gelo askeri, nihramosarda ni jek stiho. Kontinuisarda te hramosarel historija prekal stihora sar te kerel naracija, sar so gova phenel le ki gili: O crdipe thaj o mazunipe sa si kerdo ko mere nabistarde gilja… Thaj golese ikjar ki gogji me hramosarde stihora me sem bimulo hroničari, savo so notikerel sakova čuro thaj jag katar romani jagalin.