RROMANO ARRTISTIPE ANDO TRADIPE
0
Vakti: 1 min.
Rromano them gata duj mije brš či trajil ande pešći matica Indija. Tradine si, a varekana vi đeletar korkorre ande averčhande themešće riga. Obično them roda majšukar kotor e mangrresko, vareko roda trajosko than a kola save sas artistuja, majlačhe uslovuja palo ćeripe.
Foto: newipe.net
Ande palune brša ando bišto veko, pe teritorija varekanutne Jugoslavijako, trajilas dešeđinavne Rroma artistuja averčhande profilengo. Maškar lende sas majbut kola save ramon, majanglal poetuja, nekobor piltarja, a majbut artistikane majstorja.
Te dasmen gođi samo palo artisto andar o Kaknjo, numaj vi avrengo, savenđe ande Italija sas putarrde vudara artistikane akademijengo. Palo trajo godole rromane artistuja, ulade lilarrnengo, gata kaj khonik nisar či dikhla pe lende. Džanas korkorro sar džanenas thaj sar šaj. Trajorrenas a varekana vi hasarrdonas ande trajošće balvala. Kale ramosarimava astarrdam samo lengo jekh đindo.
O Bajramo Haliti, si Gnjilanco, sar vi o Mehmed Saćip, numaj majterrno si lestar nekobor brš. Paše poezija thaj proza ramol vi istoriografikani literatura a ćerrda vi o alavari rromane čhibjako. Ćherajlo ando Zemuno, thaj khote vi trajila džiko agor e trajosko.
O Nedžmedino Neziri, bijandilo ande Kosovsko Mitrovica a andar late našlo kana teljarrdine e marimašće džungalimata. Trajil ande Francusko, numaj šaj te maladol vi ande nesavi aver phuv. Ramosarrda duj but haćarimašće lila ande proza save dikaven pe lesko kosovaći-metohijaći cikna.
Andar o Kosovo thaj Metohija, numaj vi andar o trujalipe katar o Peć, si bijandimava o lilarrno Agimo Sajiti, savo ramosarrda nekobor ćidine (zbirke) e điljengo save si paše pe rromani čhib đilabade vi pe nesave aver čhibja. O Sajiti trajil, crra ande Italija, crra ande Nemačko, sar o trajo rodel lestar.
O.V.