STATUSO E RROMNJENGO ANDO SIĆIMASKO SISTEMO

Promocija inćardape ande Maškarutni zgrada Univerzitetosko ando novi Sad. Ando inkaldimasko alav prisutne dženenđe boldape e vesna Šijački, šerutni Zavodosko palo barabarikanipe polonengo, a palo pustik ćerdine svato e recenzentkinje prof. dr Svenka Savić thaj dr Biljana Sikimić thaj e autorka pustikako dr Slavica Denić.

 

Egzistuin nekozom razlogurja sostar si o Zavodo inkaldimatari kale doktorsko bućako. Majsigo kaj, e tema korespondiril e programenđe aktivimatenđe e Zavodova thaj aver, godova si trajno svedočanstvo pale godova čefal rezultaturja andine afirmativne napa thaj ande savo smero šaj te inovirinpe”, phenda e šerutni vesna Šijački.

 

Phučimata savenca malavama ando mungrro bućaripe si ande savi napa si o bijandimasko polo relevantno pale primena afirmacijaće akcijenđe palo ramope Rromane siklenđe ande maškarutne sikavne thana, pe fakulteturja thaj vučesikavimaske ustanove save ande Serbija nakhavenpe majbut jekh decenija.

 

Afirmativno akcija si analizirime trujal se nivelurja sićimaske, a posebno lijape sama pale Rroma thaj Rromnja ande Pokrajina vojvodina. Gîndisarav vi aver mehanizmurja pale inkluzija e Rromenđi thaj Rromnjenđi ande institucije sistemoske, gajda kaj si paše statistikaće podatkurja, ande studija koristime vi rezultaturja katar o terenosko rodisaripe trujal phučimata thaj trujal intervjuo pe save vaćardine e koordinatorja thaj koordinatorke pale Rromenđe phučimata, pedagogikane asistenturja thaj asistentkinje, studenturja thaj studentkinje, sar vi sastimaske medijatorke.

 

Rodimaske rezultaturja sikaven kaj ando globalno proceso pale primena afirmativne napako uključime si majbaro đindo Rromnjengo sar Rromengo, so sikavel semno anglunipe ando kotor save line e Rromnja ando socijalno trajeto. Eksistuin varesave rodimata pe tema afirmativne napengo, numaj si evidentno kaj naj po butipe empirijske podatkurja save šaj te kandenamen pale sukcesutni bući kana agorisarelape e Dekada. Paćav kaj kaja bući šaj te haćarelpe sar cîkno paso pale problematizacija korkorre pojmosko afirmativno napa, laće primenako ande konkretne kišlipena ande Serbija thaj kolesko so o džanglipe dija sar jekh suma idejengo te majlačharelpe o status Rromane ćidimasko thaj o proceso te ćerelpe Rromani intelektualno elita.

 

Aver planurja si phangle pale džanglimaski bući savjava miškuilaspe thaj afirmisardasaspe Rromani intelektualno elita ande akademsko amalipe, sar vi te avel Rromani čhib thaj e kultura institucionalno zastupime thaj po univerzitetsko nivelo ande Serbija.