„CIGANSKE VATRE” — 28. DROM ANDO THAN SRBOBRAN
0
Vakti: 2 min.
Po dešuinjato drom Ćidipe forutnengo „Rom“ andar than Srbobran ćerda e kulturna manifestacija „Ciganske vatre“ (Rromane jaga) po Trgo republikako.
Foto: Kancelarija za inkluziju Roma
O program manifestacijako učharda o folklorno, đilabimasko, lilarimasko thaj piltarimasko bućaripe e Rromengo andar averčhnade kotora Vojvodinaće. Učharimatarja, vi kava brš, sas e guverna Srbobran, Ćher kulturako thaj Pokrajinako sekretarijato palo sićope, ramosarimata, ortuipe thaj nacionalne minoriteturja – nacionalno amalimata.
Ando đilabimasko-ćhelimasko programo kotor line e kulturne-artistimašće amalimata e Rromendar andar thana Tornjoš, Horgoš, Martonoš, Senta, Bavanište, Kovin, Apatin thaj Deronje, sar vi tamburaško orkestro „Blizanci“ andar Novi Sad, sar vi vokalno silista Boško Jovanović. Sas ćerdino vi poetsko rjat, a e dosturja sas e Maja thaj Ranko Rajko Jovanović andar Deronja. Sa e manuša inćardine šajipe te lošaninpes šukarimava katar dićhipe piltarengo katar artisturja andar amalipe ART, save sikadine e pilte save inćardine e motivo andar rromano trajo.
E manifestacija putarda o šerutno guvernako savo inkalda kaj sa nacionalne amalimata ande guverna inćaren pire lošanimaske đesa thaj manifestacije, so majlačhe mothol palo multikulturaliteto kale thanesko.
- Kaja kulturna manifestacija inćarelpes talo 28. drom, paša zuralipe e Rromengo thaj trubul te motholpes kaj e amare Rroma naj kotor numaj pe kaja manifestacija no len kotor vi pe aver lošanimata. Godova si jekhutno drom te sa khetane theras anglunipe.
Amari guverna si cikni (inćarel paše 16500 manuša) thaj si čhutini ande kategorija katar bibuhljarde guverne (3200 si bibućarne). Jećhe alaveja, simen phari socijalna situacija thaj ćeras sa so šaj te sa forutnenđe, sar vi e forutnenđe rromane populacijako, te majloćaras kaja situacija. Guverna Srbobran ulaven bare fundurja andar budžeto thaj inćarel plano kasko kamipe si te ažutisarel e Rromenđe te aven kotor amalimasko thaj te gatisaren pharimata savenca malavenpes. Godova drom teljarel inke ando anglalsikavimasko brš thaj sićope, hurdalina, aska krozal fundosko thaj maškarutno sikavimasko than, a dićhelpes krozal bipoćindo habe, higijenale paketurja, edukativno materjialo. Ažutipe lundžareleps vi krozal sastarimasko sistemo thaj socijalna dinimata.
Kaja manifestacija sikada kozom si semno te e Rroma či bistren piri tradicija, kultura thaj lilaripe, a „Ciganske vatre“ si than kaj e rromani kultura sikavelpes thaj bršenca lesamalelpes. Godova sas šajipe te vi rromane kulturno-artistimašće amalimata sikaven kova so ćerdine thaj sićiline ande nakhle brš đesa. Aver rigatar, kava sas šajipe te vi e kola save naj Rroma pindžarenpes e tradicijava kale themesko thaj te pe godova varo pašunisarenpes jekh avrenđe, a godova si semnipe maškarmanušengo nakhadipe ando multikulturno trujalipe.