I balval avel ki Srbia, thaj o bilačho vrjama, ake kana aresel

Vakti: 2 min.

I temperatura perel 15 stepenija, o brishind paruvel pes ko balval, thaj e balvalja daraven.

Foto: Shutterstock
Adjes andas but kham thaj tato vrama ande Srbia, e temperatura opral e 15 gradura. Kado rachi perel cini brishind ando norra le themesko. Numa, jekh but zuralo paruvipe e vremesko ka avel maj sigo.
 
O cyklono katar o nordo e Evropako avel maj zuralo, thaj o sudno balval maj zuralo kerel ande amaro them.
 
Kado parujipe ande vrama si te avel anda kado cyklon so si te shiol pesko centro ande kaver djesa opral e norra thaj centralno Europa thaj maj dur karing o Baltikum.
 
Akava cikloni ka anel influx e maj tato balvalenqi ani Srbia, e južno ćorrencar thaj zorale južno balvalencar, majbut ko brego thaj ko Košavako regioni.
 
Maksimi temperatura pe kurko ka ovel kotar 12°C ano nordo e Vojvodinako dži ko 18°C ​​ ano jugoisto Srbiako, ano Beogrado dži ko 16°C.
 
Aźukerel pes nuveràlo thaj brishind, thaj ka avel brishind ko nesave thana. O brishind adžikerel pe akana ko dive ani Vojvodina, ko dive thaj ko aver kotora tari Srbia. Pe varesave thana aźukerel pes vi brishind.
 
Foto: NMMB
Sar o centro e ciklonosko phirel maj dur ko est, jekh but tato balval ka penetririnel kotar o nordovesto sar kotor kotar o tato fronto, thaj o ćhivipe ka boldel pes vi ko nordo.
 
O balval e balvalenqo, vi te si but tikno, na si bi-aźutipnasko anθ-i amari rig, thaj si but ćaćes anθ-i est-kosta e Japoniaqi, anθ-e plaja save dikhen karing o Adriatikano moros, thaj anθ-o efekto e balvalenqo paśal e bare pajesa anθ-e USA vaj anθ-o Zona e Kale Maripnaski.
 
Akava zoralo cikloni ka anel but pharo thaj buteder brishind ani Srbia akana ano raći ko parashtuj thaj ko vakti taro parashtuj, numa ini stormikane južne balvalja, save palem ka oven majbut ko brego thaj ko Košavako than e balvalencar kotar 80 dži ko 100 km/h .
 
Sar o ciklono phirel maj dur ko est, ka del andre jekh tato fronto, numa vi jekh tato balval, e balvalja ka boldel pes ko zuralo nordovesto, ko vakti e tato frontosko andre thaj e balvalencar, thaj palo odova ka slabil.
 
Kotar o savato, o vreme ka ushtel thaj ka stabilizirinel pes, odoleske ko avutno kurko ka ovel shusho, e balvaljasa ko dive thaj mashkaruni dji ko zurali balval. Tela djes avla shudro, thaj pala kodo gradualnie vazdela pe e temperatura po kaver kurko.
 
Kana avel e temperatura, ka ovel but zurale oscilacie ko avutno kurko, thaj aźukerel pes frekvento brishind telal o efekto e ciklonosko.
 
A.N.