ČHAVRRIKANE ABJAVA SI KULTURAKO KOTOR ANDO ČORRPE

Vakti: 1 min.

Sar si ramome ande čačune lila, sa jek brš ando them ćerenpe trujal 12.000.000 abjava ande save si majcra jek dženo majterno katar dešuohto brša (UNICEF, 2019).

Foto: KIR
Čhavrrikano abjav si sa jek abjav ćerdino majsig katar dešuohtoto brš. Kava fenomeno sikadolpe majanglal ande čorre phuvja the phuvja ande tranzicija, a e rodimata the lila sikaven kaj majbut čhavrrikane abjava ćerenpe ande Teluni Azija, ande di save Afrikaće agora thaj ande Latinsko Amerika.
 
E lila katar o ćidipe Save the children mothon kaj ande raštre sar si e Saudijsko Arabija, Jemen thaj Šri Lanka si majbut čhavrrikane abjava thaj kaj ande kala phuvja naj ramome kozom si majcre brša te šaj te delpe ando abjav (Bouman the sar, 2017). Maj crra e čhavrrikane abjava si pindžarde vi ande maškarutni thaj istokošći Evropa, thaj godova majbut ande maj čorre ćidimata kaj si čhutine vi o rromano nacionalno minoriteto.
 
Se maškarthemutne the nacionalne deklaracije the krisa save si andine, sar vi e majbutbršengo maripe te ačhavelpe kava fenomeno, či andine dži ke godova te ačhavenpe e čhavrrikane abjava sar amalipasko fenomeno. E rodimata save si ćerdine pe durimašće kulture sar vi amende, losaren nekobor kotora save anen dži ke kava. E rodimašće manuša po majngluno than čhutine o čorrpe.
 
Ande maj čorre familije kana jek dženo del ando abjav thaj džaltar andaro ćher godova but loćarel e ćeresko lovaripe. Pe dujto rig dićhelpe vi godova kana ando abjav delpe andar godova te šaj vazdelpe o barvalipe, socio-ekonomikano than jećhe dženesko jal saste familijako.
 
Kava dićhelpe kana o čhavorro del ando abjav e manušeja andar majzurali socio-ekonomikani familija jal andar aver phuv, a pale godova atoskal katar o čhavorro ažućarelpe te e lovenca ažutil pešće familija.
 
O.V.