Aleksandar Nedeljković: Medije sar mosto maškar romano jekhipe thaj amalipe
0
Vakti: 4 min.
Redaktori taro romanevimata.rs portalo baši importanca taro arakhibe e čhibjakoro, edukacia, politikani participacia thaj čhinadipa taro medijako reprezentiribe taro romane murša thaj džuvlja ki Srbija thaj o regioni.
Foto: Romanenevimata
I pozicija e romane muršenge thaj džuvljangi an i Srbija thaj o regioni dureder arakhol pe buteder pharipa, numa thaj šajipa bašo paruvipe. O portalo Romanenevimata.rs, kerdo ko 2023. berš, avilo jekh unikalno platforma savi del glaso e romane jekhinake, simultano prekalindoj sa e ključne socijalne teme ki rromani čhib thaj astarel e dialektia save si utilizirime ki Srbija. Aleksandar Nedeljković, redaktori e portalesko, vakergja bašo rola e medijengi ko lačharipe pozicijako e Romengo, arakhipe e čhibjakere thaj kulturako, sar ini bašo sićope thaj politikani participacija bašo avutnipe e komunitetosko.
So inspirisarda tut te dedikisares tut te keres buti ko jekh portalo savo del informacije ki rromani čhib?
Katar o angluno kotor mire butjako ande medije, katar o 2002 te avav precizno, me realizisardem kobor si importantno e informacia sar jekh instrumento te zurarel pes e komunitetura. O Romano komuniteti ki Srbija, numa thaj ki sasti Evropa, but droma si telal reprezentirimo jali bilačhe reprezentirimo ko mediumia. Puterindoj o portalo Romanenevimata.rs, mangljam te paruvas kodi percepcia. Amaro res si te sikavas o barvalipe e romane kulturako, čhibjako thaj tradicijako, no vi te čhinavas e societeta te kerel buti e problemenca sar so si čorolipe, diskriminacija thaj bibarabaripe.
Kobor si importantno o arakhibe e romane chibjako vash o identiteti e komunitetosko?
I ćhib si o fundo e identitetosqo svakone naciaqo. Arakhipe e romane čhibjako značinel arakhipe e historijako, kulturako thaj drom te gindilpe. Amaro portali hasnil sa e dialektura save si prezento ande Srbija, so bičhalel mesažo kaj ni jekh kotor amare komunitetosko našti te bistrel pes. Bibahtake, e terne maj cerra thaj maj cerra hasnin e romani čhib ande pengo sakodivesutno trajo, so maj dur motivirinel amen te keras buti pe lako promoviripe prekal edukativno thaj kulturako sadržajo.
Foto: Romanenevimata
Edukacia si butivar sikavdi sar ključno faktori te nakhavel pes i socialo ekskluzia thaj o čororipe. Pala tumaro gindipe, savi rola si e edukacia te lačharel pes i pozicia e rromane komunitetosqi?
Edukàcia si jekh absolutno prioritèta. Bibahtake, but terne Rroma nane len jekhutno šajipe te sikljon sebepi čorolipa thaj diskriminacia. Bizo edukacia, si phares te nakhel pes dekada socialo ekskluzia. Odolesqe prekal amaro portalo konstantno sikavas egzàmplurǎ vaś sukcesutne rromane murśa thaj ʒuvlǎ, sar so si sukcesutne siklǒvne, sukcesutne biznismenǎ, sukcesutne artistǎ, save, bizo sa e pharipa, resle te realizuin pire sune. Lenge paramiče inspiririnen e ternen te paćan ande peste thaj ande pire šajimata.
Savi si politikani participacia e Rromengi ande Srbija thaj ando regiono?
Vi te si progreso, i politikani participacia e Romengiri si panda nadosta. Trubul amen pobuter lideria taro rromano amalipa kola ka ikljon upre bašo hakaja thaj interesia pire kompatriotenge. Bizo politikani prezenca, si phares te kerel pes influenca pe decizie ande relacia pala edukacia, buti thaj socialo inkluzia. Amaro portalo kamel te informisarel e Romen pale lengere hakaja, numa vi te del duma palo dialogo mashkar e komuniteta thaj e institucije.
Sar shaj e medie te den kontribucia te parovolpe e percepcia pa e roma ando samhället?
E medije si len bari responsibilita te formirinen e percepcia e diferentno komunitetenge. O drom savo si prezentirime e Rroma ande medije si butivar problematikano - von si vaj marginalizirime vaj si sikavde prekal negativne stereotipura. Amaro res si te paruvas kodo dendo kvalitetno sadržajo savo ververutnes sikavel o trajo le Romengo, lengo sukceso, no vi e pharipa savencar arakhenpe. Si amen specialo naisaripe e Igor Ćuzovićeske, šerutno redaktoro pe portalo Telegraf.rs, savo pindžardas e importanca te arakhel pes e rromani čhib thaj te integriril pes e rromane manuša. Lesko suporto, sar ando lansiripe e portalesko Romanenevimata.rs thaj vi ande amari sasti buti, si dokaz kobor si importantno te avel amen alijansura ande medije save haćaren e importanca katar jekhipe thaj inkluzija. Paralelno, keras buti te barjarel pes i prezenca e rromenqi anθ-e medie, na numaj sar subjèkto, no vi sar profesionàlurǎ - źurnalisturǎ, redaktorǎ thaj producenturǎ. Kadi inicijativa si ključno te kerel pes jekh maj diverziteto, maj ćaćutno thaj maj inkluzivno medijako than.
Foto: Romanenevimata
Savi si tumari vizia vash o avutnipe e romane komunitetosko?
Miri vizia si jekh komunitèta kaj e Rroma si jekhutne membrǎ and-i societèta, kaj si len jekhutno akceso k-i edukacia, buti thaj sastipnasqi griźa. Jekh vizija ande savi e romani čhib thaj kultura si barjardi thaj nakhavel pe neve generacijenge. Me pachav kaj shaj te aresas ko odova ciljo te savore - kotar e individue dji ko institucie - ka den kontribucia. O portalo Romanenevimata.rs maj dur ka ovel kotor taro odova procesi, dendoj glaso olenge save šaj nane len.
E medije si ključno phanglipe maškar e komunitetura thaj o societeto. Prekal i platforma Romanenevimata.rs, o Aleksandar Nedeljković thaj lesko timo sikavena sar e informacije ki dajaki čhib šaj te den kontribucija ko majbaro haćaripe thaj inkluzija e Rromengi. Olengero angažmano te arakhen i čhib, te sikljon e ternen, thaj te lačharen i pozicija e romane jekhinake si realno egzamplo sar e medije šaj te oven katalizatori bašo pozitivno paruvipe.
O.V.