Reakcija kotor obeležipe ko brešesko kotar potpisime e Zeničko rezolucija

Vakti: 3 min.

27to majako dives, pe jekh amaro Sultan Ahmedeski medrese ande Zenica, o spomen-ploča e Zeničkai rezolucijaki formalno akhardi. O Muftijstvo zeničko si postavili e spomen-ploča te obeležinpe i than kaj pe 26to maj 1942 berš “27 ugledni zeničko e Bošnjaki potpisinde (si) e Zeničkai rezolucija”, so akhardilo sar “čin e građanskai hrabrosti savoro spasinđa o životi but Roma ande Bosnia thaj Hercegovina”.

Foto: Newipe.net
Dokument so si spasindo o BH. Roma?!
 
O sadržaj e spomen-ploča ni spominja ko sas e Romengo ugrozime thaj sosa o zenički uglednici trubuj te reagirin te saven len. Izostavinpe o istorijako konteksto savo bi pojasdin o sudbina e romeskai populacije ande o primavero ratosko 1942 berš, o naglasak si darajli ekskluzivno pe rezolucija, odnosno peske potpisnici. Sostar but media phenel pe o važnosi e sjećanje pe akava okupljanje e zeničko e muslimansko ugledniko thaj potpisipe e rezolucije uz interpretacija hoj “tada e Rome proglasindje sar muslimani te phirelen te na aven le ande logor Jasenovac kaj sar e Roma kotar Hrvatska avile bi sas osudime pe sigurno mulo”. S obzirom pe akava hoj sar buti phenel pe javno than e Zenička rezolucija sar “dokument savo si spasindo e zeničko thaj bosansko-hercegovačko e Roma pe sigurno mulo ande Jasenovac”, akava prilika ka kham te okolen pe leski sadržaj thaj istorijako konteksto savo avili pe pe lesko objavljivanje.
 
Rasno zakoni ande NDH
 
Sar uspostavime o Nezavisno Državo Hrvatska pe 10to april 1941 berš, o položaj e Romengo dramatikano avrišol. Te akana neprimetni thaj marginalizovani Roma, sar proklamacija e rasno zakoni (Zakoni pe državljanstvo, Zakoni pe rasno pripadnost, Zakoni pe zaštita e arijske krvi thaj časti e hrvatsko narodo) proglasindje nearijevci, nepoželjni rasno element savo si lišime e osnovno ljudsko prava thaj zaštita o država. Diskriminacija savi sas e Roma vekovima izložen ande navajli državno okvir avrišol ande terror savo po forma thaj intenziteto vremenom avrišol sa brutalno. Vodeći pe rasno zakoni, thaj lokalno vlasti sas donosime antiromsko mere savi sas o Roma stigmatizujin, dehumanizujin (javno označavanje e Roma oznakaha “Ciganin”), thaj len ograničin e sloboda e kretanje. Postajuvje savesar svestan antiromsko politika savo provodin e ustaško vlasti, e Roma kotar Bijeljina – sredina savi si prema rezultati e popis stanovništvo kotar 1931 berš avile najbrojniji romsko populacija ande Bosnia thaj Hercegovina – odlučindje te zatražin pomoć thaj zaštita pe lenko život thaj imetak. Sar akava namer, obratindje jul 1941 vrhovno organ e Islamsko zajednice NDH, tj. Ulema medžlis izražajindje strah pe dalja sudbina pe lenko zajednica.
 
Bi ujmo dokumntandeko
 
Palem dostupno građa si pharo te procijenil sar vi o drom shajlo thaj sasa shaj pe bijandipe pe Bijele Roma. Svjedočenja savremenika thaj fragmentirani izvorni podaci phendena kaj si o Rom sa konfesiakere te sasardo pe Jasenovac. Te kotor po averavipe e logor sastisarda pe likvidirani ili te likvidacija, si marda vi korišćeno sar buti thaj foros pe izgradnja e logorski nasipa, pe poljoprivredni buti. Penasar pe averavipe, po savnasavenipe, te bibijandibe o romane populacije pe Bosni i Hercegovini. Duj drom si pharo te nasisna izvorni dokumenti, thaj sa pharavipe Rom, ni ande pačivesa ni adži peno te ćinena čar po sirak broj o bijando, ali veličina pe o bijandipe sa sava, averavipe 1948. godine, si bilo samara 442.
 
Zaključko
 
Zeničko rezolucija kojom te vi zeničko muslimano pe opasni ratni okolnosti vi dujza sa Bijele Roma trebis te cijenija sar human thaj hrabar čin. Ali, pe kontekst pe sa nai, thaj pe poštovanje e romski žrtva, trebis so šunjar te si ande adavas izjava te adži te 2. avgusta kada te vi međunarodni dan pe adjipe pe romski žrtva holokausta.
 
Avtorica o tekstis si Dr. Sanja Gladanac Petrović, naučna saradnica pe Institutu pal e historija o Universiteto ando Sarajevo.
 
Prevedisa o teksto taro portali Nevwip.net: O.V.