Tradicijako pučipe si le centralnikano džanlipe baš džuvljengo (na)leipe than ki Khangeri
0
Vakti: 2 min.
I Aneta Jovkovska si vigjanali bukjarni savi so kerel buti ko nevevakteske pučipa save so inkludisaren edukacija, religija, ruhjalipe, maškarreligijako dijalogo, manušikane nijamora thaj sansaresko tamiripe thaj si la majbut katar deš berš ekspiriensi ki akademikani siklana thaj buti ko biradžako sektori.
Foto: phralipen.hr
Dženi si ki Alumni Asocijacija thaj buti ko Pravoslavnikano teologijako fakulteti ano Skopje sar docent, kaj so ikjarel dersija katar hristijanikani pedagiogija, religijaki metoduika thaj religijaki historija. Ko lako čhavoripe lako kher sasa paše dži Pravoslavnikani bogoslovija kaj so praktikane barili khelindoj ki laki avlija. O sikle katar kaja sikljovni sasa me avgo amala. O teme kataro pakjaipe sasa sakana ko amare lafikeripa, a me amala sakana dena sa man džovapi ko sa so ka pučav len. Gova sasa sebepi serioznikane te interesiriv man baši teologija, a kana alo vakti džanlem kaj ka hramosarav man ki teologija.
Zaruri si te phenav kaj gasave diskusie majbut aven kataro džuvlja save so keren buti ko edukacijake ustanove ki Makedonijaki pravoslavnikani khangeri. Me kerdem pučarkeripe baši džuvljengi rolja ki Ortodoksno khangeri thaj ko sasuitnipe thaj o pučipe si li diskriminacija upral o džuvlja ki Makedonjaki pravoslavnikani khangeri. Mi kolegica Biljana Petkovska hramosarda ki tema “E Khangerijako asari ko čhelalipasko preveniripe upral o džuvlja”. Panda jekh profesorka ko Pravoslavnikano teologikano fakulteti ano Skopje, Marija Girevska, kerda pučarkeripe ki tema: e “E džuvljengi rolja ko tamiripe phurt baši maškarreligijako dijalogo ani Makedonija” ulavdeste baši educiripe teologora ani Makedonija lenge perspective thaj šajdipe te keren buti andre ko khangerija thaj ko pakjaipaske khedina.
Gndisarav kaj e biblijake stihora phandle e pučipasa baši romni thaj lake ruhjale preperipa e romeske zaruri si te interpretiril pe ko ruhi katar sasuitnipasko thaj kulturnikano concept ko lengo vakti, sar thaj ko bare fundavne načelija jakhdikhle ko Baro lil.
I Ortodoksno khangeri vakjarel kaj si bezeh sakova keripe te negirisarel pe manušesko personako garvasjalipe thaj savi te si diskriminacija džuvljengi thaj muršenge upri funda poli. Numa ki historija si egzamplora save so sikaven kaj si diskriminacja upral o džuvlja. Kava si saikerdo ko konkluzie ko Maškarortodoksno simpoziumi baši džuvljako than thaj rolja ki Ortodoksno khangeri thaj o pučipe baši džuvljano ničalipe, kikerdo ko 30. oktombro dži 7. nivembro 1988, ko džaziri Rodos.
O simpoziumi ikerdilo pali inicijativa katar ekumenijako patrijarho, a lije than arhijerija thaj eminentnikane teologora katar autokefalnikane Khangerija. Maškar o konkluzie katar kava simpoziumi si: “Trujal gova so sajdisara o faktora save so si tazdiva kaj ki Khangeri si jekhajekhipe ko sajdipe maškar murša thaj džuvlja, zaruri si te phena kaj sebepi manušikano kišlipe thaj došakeripe, o ortodoksna khedina naj sakana ko sa thana te oven ko šajdipe te crden o bilače idee, adetora, tradicija thaj sasuitnikane šartija, so praktikane kerda idiskriminacija ja e džuvljengo peravipe.
I Khangeri si goja so arakhel o Predeipe, a o Predeipe sar vakerin si takatime i Khangeri te predel ko Ruhesko rošalipe so naj automatikano mehanizmi, numa šarti i Khangeri te kerel minsa baši čačipe. Anavjale gova naj sar diso so kera le sako dive savi si upri funda taro lipardo uniformiteti, sose ki goja čhipota o dživdipe ki Khangeri ka definirisara le sar statikno thaj ka našalel pe sakova šajdipe baši dinamikano vakeripe.