Phenav, me sem!

O romane artistora thaj artistke dikhen tromale te artikulisaren e sumnalesko dikhipe thaj o rodovo / džender nanijamalipe. Drabarindoj literatura baš nevevaktesko romano feminizmo thaj o arti andre leste, arakhlem o bukja katar artistka savo so po alter ego Bari Rakloriistemalkerel le baš vizualnikano pučarkeripe baš pučipa save so vjavararisaren pe ko lako romano identiteto. Ovel lafi baš auktereski metoda savi so kerel bukji ki tema kulturnikane ja sasuitnipaske stereotipe, numa thaj alter ego, romano identiteto thaj psihologikani učalin.

 

Bari Raklori si barabarutni konekcija e Romenge thaj e na – romenge thaj i sinergija saviso oj rese la čitrakerindoj o solduj sumnala. Ki lakiri familija goja konekcija thaj vjavaharibe sakana hošisarena sa pe sar simbioza, a na sar dušmanluko. Kale artistka ki familija sakana akharena sa la BariI. I dujto komponenta katar alter ego si lafi so vakerel pe čhajake katar na-romane jerie thaj sakana kava lafi istemalkerel pe kana e romane čhavenge jerie mangen te sikaven disavo čhalipe kana lenge čhave si shukar urade ja keren diso lačo. Ko gasave čipote o jerie pumare čhavenge vakjaren Lači /o san sar rakli/o (gndisarel pe ko romani čhaj ja chavo).

 

Majlače vakjardo, istemalkerav ‘romani tema’ ja ‘romani materija’, trujal gova so sem ko duj gogja sebipi gasave plitka vakjaripa, sose mangav te kerav jek nevo narativi savo so ka sikavel o romano badani prekal arteskiri historija. Baro kefi si mange kana čhuvav e dikhutne ko ‘lengo’ angleder kerdo tasviri baš i romani kedin. Anavjale sa mere artistikane projektora si jek kompleksnikano kedipe katar kritikane gndipe baš gova sar amen ko sasuitnipe astara o diktati, verbalnikano thaj vizuelnikano.

 

Baš kaja vizuelnikani artistka katar i Slovačka thaj dersidejutni ko kursi baš arti ko Univerziteto Matej Bel ki Bansko Bistrica, centralnikano elemento baš artistikano vakjeripe si o objekto –šaj te ovol ko obliko sar instalacija, kotor katar performansi ja umetnikani intervencija struktuirime palo principi athinalo katar o than. Voj prekal i saikerin katar peri bukji kerel emociengo pučarkeripe modificirime ulavde sociokulturnikane envajarmentesa, korkori pes dikhel sar plesutno dživdipasko proekto, a ko rodipe autentikanipe ikerel pe ko plesutno eksperiensi kerindoj artistikane bukja. Gova jeka jek eksperiensi prekerel le, rekonstruisarel le thaj palen katar šuri kerel le , a o metode ikljon katar o butikeripe thaj von oven muvmento ko lakere transformacie.

 

O arti si sar disavi paramisi, ni čačutni ni hohavni, lesko dikhipe athisarel (ovisi) salde katar amari perpektiva. O stiliziribe ko jek stereotipnikano tasviri, baš i Rigova del šajdipe te kerel rekonstrukcija e jeka jekhe tasvireske, thaj phenel kaj si gova karakteristikano ko bukja katar auktorija save so ulavdeste keren bukji ki tema romano identiteto.

 

Kera bukji stereotipencar, numa salde sar te perava le . Gova si ironija-te perava o stereotipi, zaruri si nesavo vakti te kera lesa bukji te šaj te dikha save leske kotora si zaruri te crda len thaj te kera lengo mujalipe. Numa ko jek vakti kera tasvirengo ciklusi save so palem reproducirisaren pe thaj sa gova si čhurik duje čhinibaske rigencar.