Romani istorija sar kreacijake thaj rezistencijake thana
Pendžardo si kaj ano but phuva buvle ani Evropa i romani kedin sa panda arakhel pe socijalnikane ekskluzijasa, ckno aksesi ko kvalitetnikane sasljaripaske servisora ja edukacija, sar thaj o keribe takatora te arakhel pe bukji thaj šukar thanarkeripe.
Ulavdeste sikavena pe o Romanja save so ki peri mareba te oven dikhle thaj šunde, nekana si ekskludirime thaj katar feministikane rote. Baš gova thaj avere temenge, kerdem lafi e Emili Herbert-Pontonierasa, pučarkeribaskiri romni thaj medijengi ekspertka baš francijake, belgijake thaj romane-manušikane darhija. Trujal i diploma baš filmengo butikeripe lendi katar Univerziteti Kingston ano London (Bari Britania), Herbet Pontonier 2019. lija thaj doktorati baš medie, kultura thaj komunikacija ko Univerziteto ano Liege (Belgija).
Trujal gova so si la ckno ekspirienci ko sasuitnipaske sepetke, ko Internacionalnikano džuvljako dive, voj putrel esapi ki Instagram platforma thaj del la simbolikano alav savo so ovel than baš harne biografie save so vakjaren baš džuvdipasko drom e romane džuvljenge, heroine ja gola save so sikaven rezistencija ko stereotipengo adaptiribe.Ko šuru naštisa te gndisarav kaj o proekti ka anel te ovel kerdi jek digitalno libroteka sar so si. Romani Herstory majangle šurarkerda sar Instagram rig ko mart 2020 breš.
Mi resarin sasa te kerel pe pučarkeripe, te hramosarel pe thaj te havljaren pe 100 Romanja save so dije man inspiracija thaj save so pakjava sa kaj ka den inspiracija averen. Ko gova vakti kerava sa bukji ko jek pučarkeripasko projekti baš romano džender aktivizmo thaj tamiribe identiteti katar džuvljani perspektiva.Jek katar mngro majmanglo pučarkeribasko projekti sasa o esej savo so hramosardem le baš o Romanja, filmadžike, arkasa katar Evropako instituti baš arti thaj Romengi kultura. Čače phandija sa mngre pučarkeribaskere interesija ki jek bukji!
Gndisarav kaj pobut manuša siklile te dikhen e Romanjen sar objektora save so si prezentirimase, numa na thaj sar aktivnikane kulturake inkalibaske subjektora. Bezehaske e Romanjenge sa panda si pharo te den andre ki kulturaki industrija: sakana ekskludirime katar tradicionalnikane bukja baš inkalibe thaj distribucija, but lendar kerena sa bukji ko biathinalo sektoro so kerela sa te oven majbut bidikhle.Kerel bare frustracie sakana te konfrontirisaren tumen jekajekhe stereotipencar – kaj o Romanja najzainteresirime baš edukacija, kaj nikeren niso baš sasuitnipe…
Va, o aksesi dži ko formalnikano educiribe ačol marebako than bute Romane čhajenge thaj romnjenge. Numa bi te dikhel pe ko akademikano šajdipe, o Romanja si džanlo kotor katar evropako sasuitnipe – sar dizutne, artistke, vigjanale persone, liljarutne, aktivistke, ko but čhanija dije piko te keren pumari umal majšukar. Salde golese ni šuna. I digitalnikani arhiva si la resarin te del proto-narativi thaj te crdel kaja destrukcija thaj kosibe.