Gođavimatari rromane bučumosko
0
Vakti: 1 min.
August Krogh (1874−1949) sas gođaverimatari thaj profesori po Univerziteto ando Kopenhagen, Danska, kotor pale zoofiziologija. Kava gođavimatari buhljardala butimašće neve arakhadimatenca ando kotor fiziologijako, thaj pala godova therda Nobelosko dipe, ande 1920. brš.
Kava gođavimatari crdel rromano bučumo kaj si vi lešći dej opaš sas Rromnji, a o dad lesko sas Danco. Kana sas ando sikavno thana bijndapes intereso pala naturaće gođaverimata thaj eksperimenturja. Lesko sikavimatari thaj amal Vilijam Sorensen vortosarel les pe fiziologija.
Lesko bućsripe učharel but averčhande kotora. Sar terno student (1896) korkorro teljarda eksperimenturja, kašće rezultaturja naj inkaldine sa džike 1911. brš. Ando 1902. brš lija kotor ande ekspedicija po Severni Grenland, gaj ćerda analiza palo inćaripe danfosko (kiseonikosko) thaj ugljen-dioksidosko ande paja katar teljardipe pajengo, lene, mora.
Inkalda opral 200 rodimašće kotora ande maškarthemutne magazinurja, no vi ćerda nekozom medicinaće instrumenturjam sar kaj si aparato palo meripe bazakosko metabolizmo thaj spirometro – aparato savo ćerel dijagnostika thaj funkcija bućaći thaj phurdave droma manušeske.
Ande 1920. brš August Krogh therda Nobelosko dipe palo arakhadipe mehanizmosko pale regulacija katar kapilarno thavdipe krozal skeletne mišićurja. Avilo džiko arakhadipe, kana e mišićurja ćeren, neve kapilarja save si phandade, putarenpes thaj gajda buhljaren than džiko savo o kiseoniko šaj te aresel. Therda ođarimasko doktorato katar Univerziteto ando Edinburg Budimpešta, Oslo, Oksford.